Statistični podatki

Dandanes v novicah zmeraj slišiš, kako nam gre slabo, kakšna je inflacija, ljudje nimajo denarja, službe, ampak ljudje se ne zavedajo, da je bilo včasih še slabše. Včasih so imeli še manj denarja, še manj svobod, še manj pravic. V času komunizma, še posebej po kozarcu hladnega, si rekel nekaj in naslednji dan si se zbudil s hujšim glavobolom, kot ponavadi in na kakšnem otok.
Zdaj lahko govoriš čez vse. Poglejte le Jelinčiča. Ali pa družino krdelo Phelps. Jaz osebno sem čisto zadovoljen s tem kar imam. Imam dovolj denarja za bencin, čeprav je to edina stvar, ki se je poslabšala. Imam še dovolj za kak bonbon, sok ali cheeseburger.
Starša imata tudi dovolj, ravnotako stara starša. Zavedam se pa, da nekateri nimajo dovolj, vendar takšnih je bilo več včasih, kot jih je pa danes. Kar pa ne pomeni, da jim ne smemo pomagati. Ljudje, zavedajte se, da živimo v boljših časih. Poglejte nazaj 15, 40, 60, 200, 700, 1000 let. Lakota, vojne, kuga, bolezni, umiranje, tega vsega je danes manj. Ni najboljše, vendar v primerjavi z preteklimi leti boljše. Daleč od utopije, vendar še veliko dlje od distopije.
Če ne verjamete, tukaj imate statistične podatke iz leta `91 in konec leta 2005. (Članek, v katerem so bili objavljeni ti podatki je bil objavljen 22. 6. 2006)

2.002.818 prebivalcev je Slovenija imela včeraj. Konec prejšnjega leta jih je bilo 2.003.358. Leta 1991 pa 1.913.355. (Tukaj se seveda strinjam, da je glavni razlog priseljevanje).

10,2 % je bila brezposelnost konec leta 2005. Konec leta 1991 je bila 8,2 odstotka. Vrh je leto 1993: brez dela je bilo dobrih 137 tisoč ljudi oziroma 45 tisoč več kot lani.

139 milijard tolarjev (0,58 milijarde evrov) prometa na ljubljanski borzi v letu 2005. V letu 1991 je bilo prometa za 2,1 milijarde tolarjev (8,7 milijona evrov po paritetnem tečaju).

55,9 % je od leta 1991 do 2005 realno zrasel bruto domači proizvod Slovenije. Lani je BDP na prebivalca
znašal 13.677 evrov. Še leta 1995 je povprečni Slovenec ustvaril za 68 odstotkov povprečja BDP po kupni moči EU- 25, lani pa za 80 odstotkov,

2,5 % je inflacija znašala lani. Leta 1991 je znašala kar 203 odstotke.

176.287 tolarjev (736 evrov) je znašala povprečna neto plača v Sloveniji lani. Leta 1991 10.323 tolarjev (če bi bili evri, bi jih bilo 317).

4,1 mio SIT (17.250 evrov) znaša fiksni del mesečne bruto plače Žige Debeljaka, predsednika uprave Mercatorja. Bruto plača Mirana Goslarja, predsednika uprave Mercatorja od 1975 do 1993, je leta 1991 znašala okrog 2.500 mark, po preračunu 1.272 evrov. To bi bilo okoli 305.000 tolarjev.

239,64 tolarjev za evro je centralni paritetni tečaj, včerajšnji dnevni tržni tečaj pa je bil 239,575 tolarja
za evro. Junija 1991 je bil uradni menjalni tečaj 13 dinarjev za marko, kar bi bilo približno 26 dinarjev za evro. Ampak takšno razmerje bi bila dolgoročno "ekonomija destrukcije".

248,3 tolarja (1,04 evra) danes stane liter najbolj prodajanega neosvinčenega 95-oktanskega bencina. Leta 1991 je liter najbolj prodajanega osvinčenega 98-oktanskega bencina stal 18,20 dinarja (1,09 marke ali 0,56 evra) oziroma 134,20 tolarja.

945.401 osebnih vozil je bilo registriranih na dan 31. januarja 2006. Leta 1990 je bilo v Sloveniji registriranih skupaj 578.268 osebnih vozil.

259 ljudi je lani umrlo na slovenskih cestah. Leta 1990 je v prometnih nesrečah v Sloveniji umrlo 517 ljudi. (Tukaj, če niste opazili je avtov 2x več, nesreč pa 2x manj. Dobro nam gre).

6.550 je statistični podatek o sklenjenih zakonskih zvezah, in sicer iz leta 2004. Povprečna starost neveste je bila 29,6 leta. Leta 1991 je bilo 8.173 porok, povprečna starost neveste pa 24 let.

7.974 polnoletnih oseb je bilo obsojenih leta 2004, od tega je bilo 932 žensk. Leta 1990 je bilo obsojenih
9.842 polnoletnih oseb, med njimi pa 1.336 žensk.(Če bere to kakšen dedek, naj si ta podatek zapomni in naj ne skače po živcih vnukov, češ, kakšna je današnja mladina. Boljša kot v časih ata).

451,3 kilometra štiripasovnih avtocest imamo danes; leta 1991 smo jih imeli 119,5 kilometra. Pridobitev leta 1991 je bil predor Karavanke.

295,5 milijarde tolarjev (1,23 milijarde evrov) je bilo naložb Slovencev v tuje vrednostne papirje v letu 2005, leta 1994 4,4 milijarde tolarjev (29,5 milijona evrov).

108,7 milijarde tolarjev (426,6 milijona evrov) tujih neposrednih naložb v letu 2005. Leta 1994 so tuje neposredne naložbe denimo znašale 15 milijard tolarjev (98,3 milijona evrov).

6.000 evrov je kvadratni meter elitnega novega stanovanja v Ljubljani pri Kapitlju. Povprečna cena za kvadratni meter v Ljubljani je 2.500 evrov. Leta 1991 je bila povprečna cena za kvadratni meter v Sloveniji 1.781 mark (911 evrov). V Delu iz junija 1991 pa je bil denimo oglas za garsonjero v Ljubljani za 47 tisoč mark (24.031 evrov) ali dvosobno stanovanje, veliko 54 kvadratov, 75 tisoč mark (38.347 evrov. (Da, tukaj so se stanovanja podražila drastično).

Globalizacija

Globalizacija. Nekateri ljudje so za, nekateri so proti temu. Jaz? Povedal bom takole. Določeni pogledi globalizacije so mi všeč, medtem, ko mi drugi niso niti najmanj. Ko se ljudje začnejo migrirati v druge države, to prinese določene prednosti in tegob. za primer, si vzemimo kebab, (ali kebap).  Če se ne bi gospod Mahmut Aygun iz Turčije preselil v Nemčijo, te predrage hitre prehrane ne bi imeli. To velja isto za množico jedi.

Hamburger, cheeseburger, burek, lepinja, čevapi, kitajska, indijska, tajska hrana ne bi bili mogoči, če ne bi bilo globalizacije. Rock, pop, klasik, rap, jazz tudi ne bi bili mogoči, če bi se naša država odločila zapreti meje in živeti v izolaciji. 

Spet, po drugi strani pa prinaša to tegobe. V zadnjih letih, se je v Evropi močno razširila muslimanska vera. To ne bi bil problem, če bi se Evropejci hitreje razmnoževali, toda zaradi večjih ugodnosti, rasti izobrazbe in kontracepcijskih sredstev je naš prirastek malce več kot 1. Medtem, ko je prirastek muslimanov dosti večji. Mogoče bodo zaradi tega postali dominantna vera ali pa mogoče ne. Krščanstvo je bilo pred 100 leti tudi izredno razširjeno, zdaj pa počasi propada. Isto se zna zgoditi z to vero, saj poznam par muslimanskih najstnikov, ki pijejo kot žolne in jejo svinjino, kot, no... Prašiči.

Poglejmo to še iz zgodovniske perpektive. Že od začetka časa obstajajo migracije, mešanje ljudstev, propadanje starih civilizacij in vzhajanje novih. Tega se ne, da spremeniti in se nikoli ne bo dalo spremeniti, ne glede na to, kaj bodo politike ali pa raznorazne nacionalno obrnjene skupine poskušale narediti. Ne bodo mogli ustaviti. Lahko pa naredijo par reči. Recimo za našo državo. Tisti, ki bi se hotel pšreseliti v našo državo za več kot 1 leto, bi moral narediti tečaj iz slovenščine in le tega opraviti z odlično ali prav dobro oceno.

Z odraslimi, bi se morali pogovorit o načrtovanem porodu in morali bi omogočiti zakon, ki bi staršem do 18 leta prepovedoval vsiljevanje vere ali pa označiti svoje otroke, da so "vnesi veroizpoved". Tako bi lažje dosegli nek ekvilibrij med etičnimi skupinami.

Globalizaciji pravim DA, toda imeti mora svoje meje.

Nove kazni, novi problemi

Mislil sem, da sem že malce poznal svoj konec Ljubljane. Zraven šole je cesta, ki je postavljena med potokom in hišami. Na tisti cesti, smo študenti redno parkirali svoje avtomobile, saj drugje ni bilo možnosti, ali pa je bilo preprosto predaleč.

Z povišanimi kazni, so se pa redarji odločili, da je čas za akcijo. Tri mesece je vse bilo OK, nobenega redarja ni bilo in noben se ni pritoževal. Danes, ko sem pa poskušal parkirati, sem pa opazil, da moški in ženska popisujeta in slikata avte, ter izdajata račune v višini 160€, 80€ če plačaš s priloženo položnico.

Vem, da na cesti ne smeš parkirati, vendar se nikoder ne najde nobenega drugega parkirnega prostora.

Danes bodo redarji nazdravljali.